Operater japonske jedrske elektrarne Fukušima, ki jo je leta 2011 uničil cunami, je sporočil, da bo začetek odstranjevanja staljenega jedrskega goriva prestavljen na leto 2037. Operater navaja, da bo za pripravo na ta zapleten postopek potrebnih od 12 do 15 let.

Podjetje Viam, platforma za inženiring podatkov, umetne inteligence in avtomatizacije, je napovedalo partnerstvo s švicarskim jedrskim inženirskim podjetjem Transmutex. Cilj sodelovanja je izboljšati infrastrukturo za ravnanje z jedrskimi odpadki z uporabo Viamove tehnologije umetne inteligence. Poleg tega je Mirion Technologies, vodilni ponudnik naprednih rešitev za radiacijsko varnost, predstavil platformo Vital. Ta programska oprema ponuja enoten sistem za dostop do podatkov na različnih lokacijah jedrskih elektrarn, kar omogoča učinkovitejše delo, večjo varnost delavcev in lažje reševanje operativnih izzivov.

Nova študija, objavljena v reviji JAMA, razkriva dramatično povečano tveganje za raka pri otrocih, ki so živeli v bližini potoka Coldwater v St. Louisu, onesnaženega z atomskimi odpadki iz druge svetovne vojne. Odpadki iz projekta Manhattan so bili neustrezno skladiščeni, kar je povzročilo visoke stopnje raka med prebivalci, ki so živeli v bližini onesnaženega območja.

Aktivisti stranke Naprijed BiH so pred Veleposlaništvom Republike Hrvaške v Sarajevu simbolično postavili rumeni sod z znakom radioaktivne nevarnosti. S tem dejanjem so želeli poudariti svoje nasprotovanje načrtom Hrvaške za gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov na Trgovski Gori, v nekdanji vojašnici Čerkezovac, ki se nahaja v bližini meje z Bosno in Hercegovino.

Podjetje Holtec International je umaknilo svoj predlog za začasno skladiščenje jedrskih odpadkov v jugovzhodni Novi Mehiki. Kot razlog so navedli »nevzdržno pot naprej za skladiščenje izrabljenega goriva v Novi Mehiki«. Podjetje s sedežem na Floridi je v partnerstvu z lokalnim podjetjem Eddy-Lea že leta poskušalo vzpostaviti tovrstno skladišče.

Nemški okoljski minister Schneider želi pospešiti iskanje končnega odlagališča za radioaktivne odpadke, ki so trenutno shranjeni v šestnajstih začasnih skladiščih.

Predsednica Narodne fronte, Jelena Trivić, je pozvala Predsedstvo Bosne in Hercegovine (BiH), naj nemudoma sproži tožbo proti Hrvaški zaradi problematike jedrskih odpadkov. Opozorila je, da to vprašanje obstaja že od leta 1999 in predstavlja zunanjepolitično vprašanje, na katerega bi se moralo Predsedstvo BiH odzvati že davno.

Predvideni transporti jedrskih odpadkov preko Severnega Porenja-Vestfalije v Nemčiji so trenutno ustavljeni, saj bo sodišče odločalo o zakonitosti prevoza. Odločitev naj bi bila sprejeta v nekaj tednih, preden bo prva pošiljka odpadkov sploh krenila na pot.

Medtem ko Nemčija še išče primerno lokacijo za odlaganje jedrskih odpadkov, na Finskem že gradijo končno odlagališče, ki naj bi začelo obratovati leta 2026. Švedska prav tako gradi svoje odlagališče. Severnoevropske države imajo očitno drugačen pristop k reševanju problema jedrskih odpadkov.

Iz soda z jedrskimi odpadki v nekdanji jedrski elektrarni Biblis je pricurljala tekočina. Pristojno ministrstvo je sporočilo, da za osebje ali okolico ni nevarnosti.

Severna Evropa se je v pričakovanju leta 2026 pripravila na obdobje, ki ga bo zaznamovala precejšnja politična negotovost. Ključni dogodki v regiji vključujejo parlamentarne volitve v Danski in na Švedskem, kjer se pričakujejo pomembni premiki v notranji politiki in morebitne spremembe v sestavi vlad. Poleg tega ostajajo v središču pozornosti geopolitična vprašanja, zlasti v luči vztrajnih zahtev Združenih držav Amerike po Grenlandiji, kar vpliva na diplomatske odnose v arktični regiji. Ob političnih vprašanjih bodo leto 2026 zaznamovale tudi okoljske in kulturne tematike. V regiji se bodo ukvarjali z vprašanji dolgoročnega skladiščenja jedrskih odpadkov, kar predstavlja velik infrastrukturni in okoljski izziv. Na področju kulture bo v ospredju projekt Evropske prestolnice kulture, ki bo usmeril pozornost na severnoevropsko kreativnost in turizem. Celoten nabor dogodkov nakazuje na leto, ko se bodo prepletali strateški interesi velesil, notranjepolitični boji in trajnostni razvoj severnih družb.

Strokovnjaki so nadalje zmanjšali območja, ki pridejo v poštev za končno odlagališče jedrskih odpadkov v Nemčiji. Po zadnjih ocenah je primernih le še 25 odstotkov prvotne površine. Velika območja na severu Nemčije so še vedno v igri, medtem ko je na jugu primernih le nekaj manjših območij.

Članek na freitag.de izpostavlja težave pri shranjevanju jedrskih odpadkov, ki ostajajo radioaktivni milijon let, in poudarja, da rešitev za končno odlagališče še ni na vidiku. Primerja nemški Gorleben z finskim Olkiluoto ter omenja Konrad in "Castor-Carsten" v povezavi s tem problemom. Medtem pa članek na uncutnews.ch obtožuje ameriški imperializem, da od Hirošime do danes izsiljuje svet z atomskim orožjem, pri čemer kot primer navaja jedrsko krizo z Iranom.

Zvezni urad je odobril prevoz 300.000 gorivnih elementov v obliki krogel iz Jülicha v Ahaus po cesti, kar bo potekalo skozi Severno Porenje-Vestfalijo. Poleg tega bo jedrske odpadke prispevala tudi Bavarska. Mesto Ahaus preučuje možnost pravnih postopkov proti tem prevozom.

Nasprotniki jedrske energije v Nemčiji so napovedali proteste proti prevozu jedrskih odpadkov Castor iz Jülicha v Ahaus. Odobritev za prevoz naj bi bila tik pred zdajci. Protestniki so naslovili pismo na politike in načrtujejo nadaljnje proteste.